Mentax 72

+

Iz poroila ocenjevalne Komisije Pred kratkim je bil zakljuen arhitekturni nateaj za izbiro strokovno najprimerneje reitve za kompleks novembre poslovni kompleks Berievo, Dol pri Ljubljani. Do jutri, 14. decembra, je v Hii arhitekture na lorgné reitev Razstava de nateajnih. Le projekt Na nateaju je Marka Studna (Scapelab) s sodelavci. Zmagovalni nateajni cu definira novembre poslovni kompleks kot abstraktno, nepravilno deformirano geometrijsko formo, ki se z oblikovanjem vklaplja v krajino en kot tehnoloki kompleks vzpostavlja tudi razmerje faire obstojeih, e prisotnih objektov v tem prostoru. V tem smislu krajino obravnava kot umetno vzpostavljen sistem, v katerem nova stavba kot oznaevalec predstavlja njegovo nadaljevanje. Obenem s svojo pojavno obliko simbolizira Poslovne vrednote podjetja, kot pomembnega nosilca varnosti, zanesljivosti dans trajnosti vitalne infrastrukture dans oskrbe. Poslovni del tvorijo prostorski sklopi v obliki pisarnikih lamel, pripetih na osrednjo komunikacijsko os. Ta poteka v smeri sever-jug in je oblikovana kot interni Javni prostor. Osrednje mesto zavzema z najpomembnejimi prostori podjetja: centrom vodenja, centrom za usposabljanje dans ostalim skupnim programom, kot sta restavracija dans vadbeni prostor. Dobra lokacija centra vodenja na osi vhoda dans loenost tehnolokega kubusa od ostalih lamel dobro odgovarjata na vpraanja funkcionalnosti dans varnosti centra, kot moganov podjetja. Skrajna jugo-Vzhodna lamela s pisarnami vodstva podjetja je oblikovana v stolp kot prostorski poudarek celote. Ves poslovni del je dvignjen nad pokrito parkirie za uslubence na nivoju terena. Na parkirie je postavljen glavni vhod v stavbo, ki se nadaljuje v zrani prostor s skulpturalno oblikovanim stopniem ez vsa nadstropja. Garae en delavnice alors kot nadaljevanje parkiria za uslubence umeene pod poslovnimi lamelami. Orientirane donc na manipulacijsko dvorie, ki louje skladia od poslovnega dela. Celota je ovita v obodno opno iz perforiranih kovinskih plo, ki v notranjosti kompleksa ustvarja introvertirane ambiente. Perforirana kovinska OPNA daje kompleksu VTIS homogene celote en ga obenem louje od okolice. S pravilnim dimenzioniranjem perforiranosti omogoa poglede navzven dans obenem v manjem delu deluje kot senilo. Strehe lamel donc ekstenzivno zazelenjene, v osrednjem delu pa kot oblikovane terase dobro dopolnjujejo restavracijo dans ProStore za sprostitev. Prednosti projekta komisija vidi na ve nivojih. Postavitev vhoda v sredie tlorisa omogoa lagodno dostopnost delovnih prostorov izpod pokritega parkiria. Izvedba parkiranja v nivoju terena je dobro integrirana v celoto en prispeva k gospodarnosti investicije ter obratovanja kompleksa. Zasnova pisarnikih prostorov omogoa njihovo prilagajanje organizaciji podjetja dans zagotavlja ugodno delovno okolje. Arhitekturna zasnova zasleduje Naela nizkoenergijske gradnje tako pri zasnovi kompleksa dans toplotnega ovoja kot pri predvidenih konceptih sistemov za ogrevanje hlajenje, prezraevanje en klimatizacijo. Razmerje prosojnega (energijsko uinkovita zasteklitev v prevladujoi S-J orientaciji) dans neprosojnega dela ovoja v kombinaciji s senenjem, ki ga zagotavlja fasadna OPNA iz perforiranega Corten jekla, predstavlja temelj bioklimatskega nartovanja nizkoenergijske stavbe. Izbira materialov (jeklo, steklo beton dans les) je optimirana glede na Naela trajnostne gradnje, emer pri gre za uravnoteenje teje po im niji vgrajeni energiji dans prednosti, ki jih izbrani materiali dans nizkoenergijski koncept predstavljajo v fazi uporabe stavbe. Energijska zasnova stavbe sledi zahtevam novega pravilnika PURES 2010. Celovita energijska zasnova stavbe predvideva sistem ogrevanja dans hlajenja z aktiviranjem toplotne mase v konstrukciji stavbe, ki prispeva k toplotni stabilnosti stavbe dans tako poveuje toplotno ugodje v zimskem dans poletnem reimu ter omogoa optimalno izrabo obnovljivih virov. Predvidena je izraba energije okolja toplota podtalnice se izrablja s pomojo toplotne rpalke voda-voda. Za manjo rabo energije je nartovano vraanje toplote zavrenega zraka. Stavba omogoa izrabo energije z namestitvijo sonne PV panelov za dveh lokacijah na strehi ravni in / ali na ovoju. Na delu ovoja je predvidena zelena streha, kar poveuje toplotno stabilnost stavbe dans izboljuje mikroklimo. Avtorji: Marko Studen Soavtorji: Miha Dobrin, Jure Balentin, Matic Blatnik, Miha Brezavek, Toma Budkovi, Jana Kraevec, Boris Mati, Peter Sovinc udia, Jernej ipo Konzultant za energetsko zasnovo: Genera d. o.o. Konzultant za krajinsko oblikovanje: Paysage d. o.o. Prevzemnik posla: Scapelab d. o.o. Levstikov trg 4a, Ljubljana Komentarji (17) Inkvizitor, 23.12. 2010, 16:17 Kdo je Tukaj (sploh e) odgovoren Pour je poziv pristojnim Osebam da v spoznanj ponovno lui derniers membres preuijo svoje odloitve en soi izkaejo vredni zaupani Nalogi. Goran, 24.12. 2010, 01:33 Ne razumem emu vsa ta drame Poziv komu Pristojnim za kaj Arhitekt je narisal Bajto, ki je podobna neki drugi bajti. Dans v bistvu posebnega ni ni. Alors, que damjan, 25.12. 2010, 01:36 OK zdaj pa za vse, ki NE RAZUMEJO ali NOEJO RAZUMETI: Na nekem obskurnem tekmovanju kot je Evrovizija (obskurnem s strokovne plati seveda) zmaga skladba, ki je plagiarism, zelo verjetno Dokaj uspene skladbe. Īrija tega ne ve. Najde se někdo, ki iriji sporoi, da je skladba plagiarism, Īrija izvajalca diskvalificira. Za vse, ki jim ta prispodoba ne zadostuje bo mogoe pomagala druga utemeljitev: Zmagovalni projekt predstavlja nelojalno konkurenco, ker na nateaju niso zmagali zaradi svojih sposobnosti, AMPAK z idejo nekoga drugega. Vpraanje pri vsem tem torej ni ali je plagiatorstvo dopustno, legitimno, normalno celo, NI Vpraanje je, kaj bodo pristojni (Īrija, zbornica, investitor) ukrenili Toliko bolj Sporno je to zato, ker gre za Javni nateaj. Goran, 28.12. 2010, 01:11 Odkar je LC Rekel, da je hia stroj, je primerjati sodobno arhitekturo dans glasbo nevzdrno ali pa vsaj starokopitno Robert, 28.12. 2010, 09:12 e je LC neko v nekem doloenem trenutku zgodovine, (ki je bil sebi povsem lasten) nekaj Rekel, à ni nujno da naj bi à velalo kot pribito dans nujna smernica vse prihodnosti. RESDA, nemogoe se je vrniti v preteklost, povelievati Velike ume zgodovine do zveliavnosti, pa kae predvsem na nerazumevanje taistih Velikih Umov. Danois je Veini verjetno jasno, da je LC v arhitekturo prinesel marsikaj novega koristnega, ob tem, da se je mo tudi Motil. Kdo bi, razen redki zaljubljenci v LC (a tudi zaljubljenost enkrat mien), dogues elel iveti v arhitekturi kot strojů Pa si res arhitekti dans uporabniki elimo arhitekturo po vzorcu avtomobilske industrije e je odgovor pritrdilen, potem ni kaj. Ostaja pa vendarle vpraanje, ali ne postaja tudi ta svet vse bolj uniformiran stvari v Njem vse bolj dirigirane, skoraj zapovedano, Ideja vse manj svobodna, morda Vse bolj modno, vse manj trajno Je Umetnost e sploh perennis, ali pa Arhitektura ni ve Umetnost Ali pa je vsa ta debata preve patetina ter brezveze in je glavno da Tokom de Tadej de (z) lezemo, 13.01. 2011, 19:31 tudi Zadnja slika, postavljen v de prostor de ko je, je ista manipulacija. oitno ne avtorji, ne Īrija ni bila na ogledu terena. Tadej, 13.01. 2011, 19:36 pa naj e dodam, da je projekt popolna aroganca do lokacije, kjer Stoji dans e sorte e dodali na Montao jugovca, bi si lahko vzeli v roke kako knjigo, oz dojeli de da ga bi. razumeli. Tadej, 13.01. 2011, 19:48 me pa tudi zanima, kako je mono postaviti 45 m objekt pod visoko napetostni daljnovod, pri katerem Gredo glace cca 15-25 m nad tlemi kost, 26.02. 2011, 19:53 Meni se zdi Sporno, da někdo pravi, da je avtor pa v resnici à ni. eprav je Ideja, fasada en matériel enak pa vseeno ostaaj e cel kup stvari ki donc drugane. Sicer pa je kje kaj kar se ne Nanaa e na nekaj obstojeega Ne vem kakni pogoji donc sicer bili za nateaj, AMPAK hommes epovsem ni ne moti e soi pri nas zgradi kakna Super stavba pa eprav takna e Stoji recimo v franciji. Ka4r je dobro se mi ne zdi obvezno spremeniti na Slabe. Se mi pa zdi da dominiranje dans izstopanje v skoraj vseh merilih Danem v okolju e ne pomeni zlivanja z okolico. Nevem kaj kej pravijo etnologi na to. v 15:00 P. I.T. A. 22,02. 2014, 19h08. Misel je bil strokoven lanek na Trajektu, kot replika na neumno forumsko prerekovanje treh bebcev glede plagiatorstva Poslovne stavbe Eles. La tako Ali je Trajekt nizko padel, da morajo Pisati.